Preskoči na vsebino


Zgodovina župnije

ŽUPNIJA LITIJA

 

80 LET ŽUPNIJE LITIJA - knjižica

 

 

Župnija Litija je bila ustanovljena 1. maja 1936.

 

Ustanovitev župnije je pomenilo za tedanje prebivalce Litije in njene okolice nekakšno duhovno osamosvojitev, ki se je kazala tudi na drugih področjih javnega in družbenega življenja. Spominska in delno čustvena navezanost na prejšnjo župnijo preko prednikov (staršev) sicer ponekod še vedno ostaja. Rodbinski pomnik je razumljiv (še radi hodimo k maši v Šmartno, na šmarskem pokopališču imamo svoj grob,...). Ostale okoliščine in priložnosti navajajo na vključenost v novo skupnost.

 

O ustanovitvi nove župnije je takratni osrednji slovenski časnik Slovenec dne 26. aprila 1936 poročal: "Slovenec je 22. marca t.l. že poročal, da je ministrstvo pravde z odlokom z dne 12. marca t.l. št. 22601 odobrilo ustanovitev samostojne župnije Litija, sedaj pa je dospela na vse tri dosedanje župnike, in sicer Šmartno, Sava in Vače, iz katerih delov se ustanavlja nov župnijski teritorij, ustanovna listina knezoškofa ljubljanskega, prevzvišenega gospoda dr. Gregorija Rožmana, s katero se v Ljubljani v velikonočni osmini dne 7. aprila ustanavlja nova samostojna župnija sv. Nikolaja v Litiji. Ta nova župnija se uveljavi na god sv. apostolov Filipa in Jakoba, dne 1. majnika 1936. Obenem s to ustanovno listino je bil imenovan za župnega upravitelja dosedanji litijski kaplan-expozit g. Vinko Lovšin, ki bo od 1. maja naprej vodil vse posle župnika v Litiji. Obenem z mestom župnika se ustanavlja tudi mesti dveh kaplanov. Župnija obsega kraje: iz župnije Šmartno: Litija, Št.Jurij, Veliki Vrh, Grbin, Breg in Tenetiše; 1500 duš. Iz župnije Sava: Gradec, kolikor ga spada pod to župnijo; 1100 duš. Iz župnije Vače: Gradec, kolikor ga spada pod to župnijo ter Gornji Log; 400 duš. Skupno šteje torej nova župnija okoli 3000 duš."


 

Župnišče

 

Pred ustanovitvijo župnije Litija, 1. decembra 1936, je tedanji skrbnik, starejši duhovni pomočnik Franc Kralj stanoval v stavbi, ki se je kasneje podrla (litijski potres 1963).

 

Po njegovem odhodu so sedanjo župnijo, tedanji župnijski vikariat, upravljali duhovniki iz Šmartnega. Duhovnik Sladič je bil šmarski kaplan in je bil v Litiji v letu 1927 zadolžen kot katehet. Za njim je prišel Lovšin, ki je pripravil teren za novo župnijo. Po kupoprodajni pogodbi z dne 16.9.1938 je nova župnija od zdravnika Vizengarja, bil je poročen a brez otrok, odkupila stavbo, na drugi strani ceste, ki je bila bolj primerna za potrebe župnišča in je v njej stanoval župnik Lovšin, v stari, ob cerkvi, ki je postala kaplanija, pa so bivali kaplani (Pavlin, za njim Mihelič). Nemci so župnika pregnali, bival je v Ribnici, in se naselili v zgradbi.

 

Po vojni je nova oblast naselila nekaj strank. Prvi povojni župnik Franc Klopčič je moral bivati skupaj še z nekaterimi strankami. Občinski ljudski odbor, oddelek za gospodarstvo in finance, je leta 1958 imel namen nacionalizirati tudi župnišče, vendar je Komisija za nacionalizacijo v letu 1960 ugodila ugovoru takratnega župnika Ivana Merlaka, da je župnišče namenjeno zgolj za verske namene in bivanje duhovnika, zato je opustila namero po nacionalizaciji.

 

Da bi komunistična oblast imela pregled nad dogajanjem v župnišču, so v petdesetih letih prejšnjega stoletja na telefonsko linijo priklopili prisluškovalne naprave. Odkrite so bile leta 2009 ob delni prenovi pisarne.




 




Print Friendly and PDF